Na morje: predprvomajski Cres
Na Cresu sem bila nazadnje pred kakšnimi tremi desetletji, pa še to le enkrat, mogoče dvakrat, če štejem še vožnjo na Lošinj, ki se je ravno tako zgodila daleč nazaj, enkrat v otroštvu. Mr. P. ni bil še nikoli, zato je bilo raziskovanje največjega hrvaškega otoka že kar lep čas na seznamu. Malo pohajkovanja, malo odkrivanja samotnih plaž, kup dobrih knjig in sladko brezdelje – to je bil plan za štiri prihajajoče počitniške dneve. Ker nikomur od naju ni do pretirane gneče, sva jo tja mahnila še pred prvim majem in ker nimava želje po poslušanju (pre)glasnih sorojakov iz njihovih glasbenih preferenc, prenočišča nisva rezervirala ob morju, temveč sredi otoka na robu majhne vasi, v stari, kamniti hiški z vijoličnimi polknicami, vrtom, ki se stika z naravo, ter zunanjim kaminom.
Preberi več »







